Turnirji‎ > ‎

Vtisi s turnirjev

3. DRŽAVNO PRVENSTVO (kategorija OPEN)


Zgornja Polskava, 3.10. 2010.
Državno prvenstvo v kategoriji OPEN.



Rezultati DP 2010:
1. Vertigo (ŠD Migetalkar, NG)
2. Frizmi (ŠD Frizmi, LJ)
3. Cosmo Disc (ŠD Ultimate frisbee Maribor, MB)
4. KO - MET (ŠD Mavrica, KP)

Duh igre:
KO - MET (ŠD Mavrica, KP)

Za nami je uspešno državno prvenstvo. Odlična organizacija in naklonjeno vreme sta pripomogla k tekmovalnemu vzdušju in predvsem dobri volji vseh štirih ekip, ki so se potegovale za častni naslov državnega prvaka.

Zbor ob 10. uri. Kapetan skliče sestanek ekipe Frizmi, trener poda nekaj kratkih napotkov in sledi ogrevanje.

Naša prva tekma je bila proti novogoriški ekipi Vertigo, ki je seveda prišla na tekmo v duhu zmage. In nič manj si je nismo želeli mi.

Ko že govorimo o državnem prvenstvu se spodobi, da se navede člane, ki so ta dan krojili usodo našega uspeha: Damijan, Klemen, Marko D., Tomaž P., Matevž, Tomaž K., Anže, Miha, Oli, Sebastjan, Emil, Teja, Anja, Neža, Urška.

Kot rečeno, prva tekma proti Vertigu. Taktika, ki jo je izbral Klemen sta bili enostavnost in umirjenost v igri. Igrali smo natančno tisto, kar je sestavni del naših treningov.
Naša močna stran je bila predvsem komunikacija med igralci na igrišču. Tako malo, a tako učinkovito, bi lahko rekli. Vse to nas je pripeljalo do prve zmage. Rezultat: Frizmi - Vertigo 9:6

15 minutni odmor. Predpriprava na drugo tekmo. Vsak član ekipe si je vzel čase zase, za sprostitev, za druženje, a disciplino v ekipi je bilo še vedno čutiti. Z mislimi smo vseeno bili že na drugi tekmi.
Komet: Frizmi. Kako pomemben je krog (to je del, ko se pred tekmo igralci umirijo, prisluhnejo kapetanu in trenerju in seveda z mislimi stopijo v igro)? Zelo! Saj je to tudi del dobre igre.
Začeli smo z obrambo, kar je seveda pomenilo, da smo se na linijo postavili igralci katerim je bila predhodno dodeljena ta pozicija. Ekipa proti kateri smo igrali je bila začetniška, a kljub temu je bilo v krogu jasno povedano, da igramo "našo" igro. Morda bi veljalo povedati kaj pravzaprav pomeni "naša" igra. V opisu, ki sledi, bodo naštete komponente, ki so nastale iz preteklih izkušenj in so se izkazale za ključne (pomeni, da so doprinesle k dobrim rezultatom): igranje z glavo, umirjeno igranje, komunikacija med igralci, nisi pameten, če nisi za to poklican..predvsem pa, da igraš v duhu ekipe in ne herojstva. Končni rezultat je bil zmaga: Frizmi – Komet 15:6

Two behind, two to go!
Pred nami je bil mariborsko-ljubljanski derbi, Cosmodisc : Frizmi.
Lahko rečem, da takšne tekme so ali pa niso psihično zahtevne. Vse je odvisno od posameznika, ekipe, vodji, skratka, stvari se morajo poklopiti, da lahko igra ostane igra na nivoju in ne neko rivalstvo brez vsebine. Na takih tekmah ponavadi zmaga psihološko močnejša ekipa, kar pomeni zrelejša. In v Frizmiju se je ta zrelosti pokazala, čeravno smo imeli na začetku kar nekaj težav. Vseeno smo v nekem danem trenutku, z našo igro, povedli z zavidljivo razliko: 7:4. Ta igra je bila tudi igra deklet, ki smo igrala za Frizmi, saj smo pokazale, da se znamo kosati z igralci nasprotnega spola. Lahko rečem, da smo pametno odigrale in našo "šibkost" (ta je predvsem v tem, da se zelo težko kosaš s hitrostjo fantov) obrnile v naš prid in za primer, postavljale obrambo tako, da fantje pač niso dobili podaje na dolgo. Zmaga je pomenila finale.

Vedoč, da je pred nami finale, smo si vzeli čas za hranjenje mišic in možganov. Uro, ki nas je ločila do tekme, smo preživeli na igrišču polnem novih igralcev, obiskovalcev, ljudi željnih podajanja. V vsej tej množici se je našel tudi zelo visok fant, po imenu Vid Jakopin (brat igralca ultimata Blaža Jakopina/Cosmodisc), ki se je odločil, da bo kot vrhunski športnik ACH-ja podprl razvoj ultimata in si je tako, na zelo vroči dražbi, priboril unikatni leseni disc. Prva dražba, pa tako uspešna. Nice.

Finale: pričetek ob 16.uri.
Stojimo pred publiko in prisluhnemo himni. Ponos.
Zavedamo se, da bo treba v prvih nekaj minutah povesti. Nekako ne gre vse po načrtu. Vertigo igra tekočo igro, igrajo na dolgo, igrajo na polno v obrambi. Skratka, povedejo oni. Nekje bolj proti koncu se zavedamo, da smo na rezultatu 11:7 in da jih do zmage ločijo samo še 4 točke. Time-out, ki ga kliče Klemen je več kot na mestu. Kot pravi trener nas prebudi s pravimi iskrami. In ob povratku na igrišče se Frizmi zbudi. Igramo mi, igrajo oni. In uspemo približati rezultat na 14:11.

Seveda je državni prvak lahko samo eden. In ta eden je postal Vertigo. Končni rezultat: 15:11. Čestitke za igro, športni duh in seveda za naslov Državnega prvaka v kategoriji Open.

Vse vrhunske ekipe imajo slabše in boljše dneve (mi reče Mare D.) in jaz se s tem popolnoma strinjam. Klemen potem v krogu, ki ga imamo samo zase še pove, da je najbolj zadovoljen, ker vidi, da to kar delamo na treningih (ki je nekaj povsem novega) deluje!

Se vidimo naslednje leto!
Avtor: Urška - Animale 



Turnir: VI. International Beach Ultimate Championship / Fonyód, Lake Balaton - Hungary, 23-25th of july 2010

uauaaaaaaaaaaaaa - prvakinje To mi deli!

Ščemelo nas je že ob misli, da gremo na turnir končno v ženski zasedbi. Najbolj pa nas je zaščemelo ob misli, da gremo v boj za prvo mesto. Sploh nismo pomislile, da bomo ustvarjale pravljico in to s sedmimi princesami! :)

Kako smo jim dale vetra? Vas zanima?

Odhod iz Ljubljane je končno potekal nestresno, ker smo se lahko ustavili na vsaki bencinski črpalki, ne da bi nas Zgornja Kungota preganjala. Nekaj malega stresa je sicer doživel Spooks in je že skoraj na cilju prebegnil v drugi avto, da bi si lahko malo spočil od nepopisne dobre volje Banane, Teje in mene, vendar si v tem opisu zasluži zgolj samo to misel. Od sedaj naprej bo govora samo o babah :).

Parkirišče pred hostlom smo takoj spremenili v plesišče in seveda nazdravljanju, da smo spet na kraju zločina. Oliver-a (rekla sem, da bom govorila samo o babah, zato tudi manjša priredba imena) je takoj poskrbela za glasbo, Kolenko-va je zavrtela Hano, Teja je nazdravila z Jasmino, Anja se je zavrtela s Statikovo, Banana je približala borovničke, Neža je takoj odnesla potovalko v sobo, jaz pa sem si prižgala en čikec :). Skratka, petkova zabava je bila prav posebna in tako tudi novo jutro...

vstajanje ob 6.30. Soba 11 je bila polna trupel, ki so tako ali drugače popadala v posteljo in sedaj jih je bilo treba zbuditi. Misija nemogoče. Najtežje je bilo zbuditi Jasmino, ki je svojo noč preživela lepo pred sobo na stolu, okoli nje pa že pripravljen zajtrk (nekaj salamice, pa malo kruheka in sirček...dober tek, postrezite si :).

Skratka, preskočila bom prehranjevanje in že smo na igrišču.

Prva tekma: 8.00-8.20 / Frizmi : Fakanal

Jah, nič ne, gremo v akcijo. Gremo igrat. Nasprotnice niso bile težak zalogaj. To je bila za nas, za prvo igro in ob tako nemogoči uri, voda na mlin. Igro smo gladko zmagale 11:0. Naš dogovor je bil, da ne kompliciramo in odigramo vse na polno in predvsem tisto kar znamo. In dogovora smo se držale.

Druga tekma: 10:18-10:38 / Frizmi - Chiks with Disks

Pogovor pred tekmo, Hana odflipa napad in me neobremenjeno na igrišče. Hrvatice so bile nasprotnice, ki jih je bilo treba premagati, ker bi drugače imela Banana pokvarjen vikend. :) Tekma je bila za malenkost težja kot prva, vendar smo tudi tu suvereno vodile in zmagale 10:1.

Moram reči, da so žal v tej tekmi vzniknili medsosedski spori...naša mirovnica Hana je želela samo dobro in se je malo poigrala z diskom in ga, čeprav je že bil zakopan v mivki, še malo bolj zakopala, ker pa sosednja ekipa ni vzela kot šalo temveč kot skrunjenje spomenika al nekaj temu podobnega. Skratka, krog je bil namenjen potem samo opravičevanju, da bi seveda lahko dobile vsaj nekaj malega na spiritu. Bi res rada videla njihov listek, koliko točk so nam dale, ker me smo bile zelo pravične.

Tretja tekma: 12:13-12:33 / Frizmi - Eyecatchers

To je bila ena od tekem za katero smo vedele, da bo treba dobro organizirati napad in predvsem na polno odigrati obrambo. Kot dobri atributi so se pokazali: prevzemanje, pokrivanje dobrih hendlerk in resnično dobro odigrana obramba - no dump. S samim napadom, vse do končne cone, nismo imele težav. Disk je lepo potoval od ene do druge, igra je bila umirjena. Prav tako moram povedati, da smo, zaradi pokrivanja nasprotnic - te so nas krile FM, spremenile napad in jih gladko presenetile z boxom. Edina težava, ki je nekako nismo uspele odpraviti do konca turnirja pa je bila končna cona (malo preveč nas je bilo na tem malem prostoru :)...to je naš - to do, do naslednjič... Tekmo smo dobile 6:3.

Četrta tekma: 14:31-14:51 / Frizmi - SuhanaMUF

Tekma je bila dobljena prav tako z visoko razliko. Za rezultat se v času tekme nismo zmenile, ker smo igrale tako kot smo bile naučene, piko po piko. Vsak napad, vsaka obramba je bila na polno. Zaradi tako na hitro pridobljene visoke razlike, bi sicer lahko poskusile z drugačnim napadom ali obrambo (navadno smo v napadu igrale: vertikal, horizontal, box, 1xTito, obramba pa je bila: stran in no dump in 1x cona - ki je počila), vendar smo raje igrale po receptu, ki je deloval.

Peta tekma: 16:03-16:23 / Frizmi - CiCi Catch

Zadnja tekma dneva in seveda odločilna. To je bila namreč pot v finale, če le zmagamo :). V krogu nekaj power napotkov in prva linija že stoji. Pozabila sem povedati, da so bile to nasprotnice, s katerimi smo dve leti zapored bile težak boj v finalu in vsakokrat nesrečno zgubile. Torej, na polnoooo in brez dvomov, da ne bi zmagale. Vedele smo, da bodo tudi one igrale na polno, zato bo treba v prvih minutah narediti razliko. Kako? Z dolgimi. In uspelo je. V tej ekipi sta igrali tudi dve zelo močni handlerki (naši soigralki na svetovnem) in ko smo še njiju odrezali, je bila zmaga tu. Kratka tekma, a sladka...sedaj pa samo še finale.

Za nami je bilo vseh pet tekem, pred nami pa želja po hrani, toplemu tušu in seveda zabaviiii. Havajsko razpoložene smo nekatere popadale v posteljo (Teja prva, potem še jaz kmalu za njo) ostale pa...pojma nimam...vem samo, da je bila zjutraj postelja na moji levi strani (če ležiš na hrbtu, oziroma na desni strani, če ležiš na trebuhu) prazna :) LOL. Zdaj pa dovolj!

FINALE: Frizmi - CiCiCatch (pozno popoldne)

Kapetanka, kaj boš sedaj naredila? Nešteto taktik se je mešalo v moji glavi...Vedela sem samo to: ne kompliciramo, igramo finale, igramo ultimate - ta supreme šport in igramo v najboljši zasedbi ženske ekipe TO MI DELI (bemti Tomaž, kako si nas lahko prijavil pod Frizmi!!!!!! ni opravičila :).

Analizo te tekme smo babe že naredile, tako same, kot s pomočjo trenerjev. Zato je ne bi opisovala, ker je veliko lepše zakjučiti takole: ZMAGALE SMO!

Avtor: Urška  - Animale 


 
Turnir: Svetovno prvenstvo 2010 - Praga


Kratek povzetek tekem in ostalih dogajanj na svetovnem v Pragi:

1. dan - petek, 2. 7. 2010

Odhod iz Ljubljane k Gajštu je potekal po načrtih in brez zapletov - veliko prtljage ;). Okoli 21h smo prispeli na destinacijo, se odpravili na večerjo in si ogledali tekmo v baru v Bistrici.

2. dan - sobota, 3. 7. 2010

Dogovorjeni smo bili ob 6:15 na mejnem prehodu Šentilj. Nihče ni zamudil in odpravili semo se dogodivščinam naproti. Po navigaciji naj bi bili v Pragi v 6 urah. Po preluknjani gumi na mojem avtu sredi Avstrije in po uspešni zamenjavi smo v Prago prispeli ob cca. 15 uri. Vtis, ki smo ga dobili ob pogledu na stadion Strahov (v stadionu je bilo 6 igrišč z naravno travo in 2 z umetno - nogometnih) in študentske domove je bil veličasten. Sicer že rahlo v propadajočem stanju vendar še vedno neverjeten. Okoli nas je bilo na desetine istomislečih, sproščenih in veselih igralcev ultimate-a. Vsi smo vedeli, da se odpravljamo na veličasten dogodek, vendar nas je stvarnost presenetila. Šele tisti trenutek smo se zavedali velikosti in teže tega turnirja. Malo kasneje so se nam pridružili tudi Marian, Picur Wall-e in Maria.

Tomaž in Spooks sta nas prijavila in nam priskrbela odlične sobe v bloku st.3. Statik in jaz sva odšla na sestanek kapetanov, kjer so nam v grobem razložili prazlike v pravilih, format turnirja in se nekaj ostalih detailov.

Ob 18:00 se je pričel trening metov, ki ga je pripravila ekipa Sockeye. V uri in pol smo se naučili veliko stvari, katere bomo uvedli tudi v naše treninge. ;) Hvala ekipi Sockeye.

Po 21:00 smo se končno vselili v sobe. Utrujeni od poti in polni vtisov smo hitro zaspali. Vstati je bilo potrebno v nedeljo ob 5:45 - huh.

3. dan - nedelja, 4. 7. 2010

Vstajanje ob 5:45 in zajtrk ob 6:00. Sledil je odhod do igrišča št.15, kjer so nas čakali nasprotniki št.1 ekipa Smurf iz Avstralije. Začeli smo z napadom in 1. napad 1. točka. Zip je deloval prfektno in presenečeni nasprotniki so nas začeli gledati malo drugače. Prvi polčas je bil dokaj izenačen, čeprav so Smrkci odšli na polčas z prednostjo. Končni rezultat je bil 17:8 za Smrkce. Prikazali smo taktično zrelo igro, vendar smo storili preveč osnovnih napak. S svojo igro proti ekipi razvrščeni na 11. mesto pred prvenstvom smo bili zadovoljni.

Sledil je premor do 16:30, ko smo imeli naslednjo tekmo proti Heidees. Glede na njihovo razvrstitev (22.) so se zdeli bolj premagljivi. V samo tekmo smo sli sproščeno in od prvega trenutka naprej pokazali nepopustljivo igro v obrambi in dovolj mirnosti v napadu. Ob polčasu smo imeli rahlo prednost. Drugi del tekme smo prevladovali tako v obrambi kot v napadu in iztržili svojo prvo zmago na svetovnih prvenstvih. JUHUHU!!

Sledila je večerja in otvoritev prvenstva, ki pa smo jo zaradi zadnje tekme zamudili. Večer smo zaključili z pijačo na stojnicah ob hostlu.

4. dan - ponedeljek, 5. 7. 2010

Vstajanje 5:45 zajtrk ob 6:00. Odločili smo se, da se na prizorišča vozimo z avti, saj je avtobus rabil predolgo za krožno vožnjo. 8:30 je sledila naša najboljša tekma. Igrali smo proti kanadski ekipi Onix - nosilcem naše skupine. Prvi polčas smo igrali svojo sanjsko igro in jih prislili, da so zaigrali na polno. Po tekmi smo zvedeli, da so hoteli taktizirat in svoje najboljše igralce malo šparati vendar si tega prvi polčas glede na našo igro niso upali. Na kopncu smo iztržili rezultat 6:17. Dobili pa smo priznanje za našo igro na dolge - tako za podaje kot tudi za lovljenje.

Sledila je tekma ob 12:30 proti novozelandski ekipi Duke. Ta tekma je bila nabita z čustvi. Obe ekipi sta se zavedali, da zmaga pomeni nadaljevanje v zgornjem delu tekmovanja. Na koncu je zasluženo zmagala ekipa Duke z rezultatom 17:8. Sledilo je kosilo in ogled tekme dneva v mix diviziji.

5. dan - torek, 6. 7. 2010

Morali bi imeti tekmo ob 13:00 proti ekipi Luksemburga, vendar so vse tekme z vključno našo odpadle zaradi divje nevihte, ki je razmočila igrišča. Za to tekmo smo se sicer ogreli vsaj 4x. ;), vsaj nekaj smo počeli. Na koncu dneva smo si vsaj lahko ogledali tekmo dneva. Vse tekme, ki smo si jih ogledali, so nam prinesle nekaj novih idej, znanja in motivacije za naprej.

6. dan - sreda, 7. 7. 2010

Najbolj naporen dan na prvenstvu in hkrati prvi dan naših tekem na drugem prizorišču - Vršovice. Prva tekma je bila proti našim starim znancem ekipi Ultimate DeLux. Tekmo smo odigrali zrelo in jo dobili z 15:9.

Druga tekma je bila tekma proti brazilski ekipi Brazzinga. Prvi polčas smo dobili z 3 tockami naskoka, potem pa so nam postavili consko obrambo. Tehnično smo odigrali zelo slabo, bili smo nepotrpežljivi in nepazljivi, tako da so brazilci z lahkoto dosegali točke. Nismo našli rešitve za njihove dolge podaje, kar nas je stalo zmage. Rezultat 11:10 za Brazzingo.

Tretja tekma je bila tekma proti ekipi iz estonije Sexy Legs. Tekmo smo začeli slabo in pustili, da so polčas dobili z 8:2. Drugi polčas je bil boljči in smo bili boljši nasprotnik, vendar zaostanka nismo mogli nadomestiti tako da smo tekmo zgubili 15:8.

Večer se je zaključil s trading night dogodkom. Tukaj so lahko vsi tisti, ki so želeli menjali svoje stare drese, hlace,.... in se seveda družili ter uživali ob glasbi.

7. dan - četrtek, 8. 7. 2010

Dan se je začel bolj mirno ob 8:00 z zajtrkom in nato ogledom tekem v open diviziji, kjer smo videli veliko izjemnih potez in tekoče igre. Svojo edino tekmo tega dne smo imeli ob 13:00 proti češki ekipi Velka Morava. Tekmo smo v začetku začeli bolj živčno, vendar še vedno dovolj zanesljivo. Na koncu smo tekmo dobili 18:11. Ta dan je bil dokaj sproščujoč. Po tekmi smo si privoščili pivo in tudi debatirali kako naprej - v katero smer se želimo razvijat kot društvo in na koncu za poslastico gledali 1/4 finale med ekipo Sockeye in Ironside.

8. dan - petek, 9. 7. 2010

Ponovno smo vstali bolj zgodaj, pojedli zajtrk in se odpravili v Vršovice, kjer sta nas čakali zadnji 2 tekmi tega prvenstva. Prvo tekmo smo odigrali proti angleški ekipi Blue Arse Flies. Tekma je bila napeta od začetka do konca. Na začetku smo naredili par začetniskih napak in po 2 zaporednih timeoutih, precej burnih, uspeli vzpostaviti ravnotežje na igrišču. Taktično smo tekmo odigrali super in tudi napake, ki smo jih naredili smo uspeli popraviti. na koncu smo se veselili zmage 12:10. Huda tekma, v kateri smo dokazali, da smo skozi cel teden tekem napredovali tako kot ekipa kot sami posamezniki.

Sledilo je naše finale. Tekma za 29. mesto proti Brazzingi. Na to tekmo smo se taktično izjemno dobro pripravili. Odigrali smo taktično brezhibno z veliko mero potrpežljivosti v napadu, kar krasi velike ekipe in agresivno v obrambi. Rezultat govori sam zase 17:4.

Sledil je zaključek prvenstva na wucc party-ju. Verjetno ne potrebujete veliko opisa. ;) Bilo je divje, bilo je noro, bilo je.....

9. dan - sobota, 10. 7. 2010

Ta dan je bil rezerviran za 3 velika finala v mix, ženski in open diviziji. Naše riti so trpele k hudič, vendar se je splačalo. Taka finala ne vidiš prav pogosto, sploh pa ne v živo. Mix finale je dobila ekipa Larson Expirience proti ekipi Onix z 17:10. Tekmo so dobili brez problema, je pa bilo videti, da so izkoristili svoje prednosti - višino in hitrost.

Ženski finale je bila poslalstica dneva. Fury iz USA je premagala Uno iz Japonske 16:15. Celotno občinstvo je navijalo za japonke vendar so na koncu američanke zmagale. Zasluženo ali ne, tega ne bom komentiral, poglejte si finale. So pa naša dekleta zagotovo dobile nove vzornice.

Open finale je bil med ekipo Revolver in Sockeye. Ekipi sta prikazali izjemno igro in verjetno bo polovica highlightsov iz te teme. Bila je tekma izjemnih metov lay-outov in skokov. Ogled je bila prava motivacija za fizično pripravo v prihodnje.

Povzetek:

Dragi soigralci. Uvrstitev, ki smo jo dosegli je izjemno. Še bolj izjemni ste pa vsi vi, ki ste verjeli v Statika, Spooksa in mene ter se pustili voditi. Ni bilo lahko, vendar skupaj smo zmogli. Že na samem turnirju se je opazil napredek vseh igralk in igralcev, prehajanje iz faze euforije in živčnosti v fazo sprejemanja zrelih in pametnih odločitev. To je en velik preskok, ki se ga navadijo le izjemni ljudje. Hvala, ker ste tako izjemni!!!!

Izkušnja, ki smo jo dobili z Wucc 2010 je izjemna. Kaj bomo pa z njo ustvarili pa je na nas samih.

Na tem mestu bi se rad zahvalil se določenim ljudem, ki se jim po tekmi nisem, pa bi se moral:

Hana - hvala za pomoč pri ustvarjanju daril
Jasmina - hvala za ideje, ročno poslikane čestitke in liker :)
Gajšt - hvala za prečudovite kokoške :)
Maruša - hvala za vso pomoč in podporo ekipi, ki si jo dajala na sidelinu, za pomoč pri diskih, statistiki, vodi, in ne vem pri čem več si nam bila v ogromno pomoč
Oli - žal mi je, da si se odločil da ne greš zraven, hvala pa ti za tvoje računalniske spretnosti - CD za pred tekmo je zapekel on
Starši igralcev - hvala vsem, ki ste izkazali ogromno podporo športu in ekipi s svojim navijanjem na prvenstvu in tudi z podporo igralcem (finančno in mentalno) neverjetn ste bili.

Za konec pa samo še tole:
PIKO PO PIKO --- MAMO JIH VSE - to je moja vizija za naprej

Neskoncno ponosen na vse vas,
Damijan M.
Avtor: Damijan - Pionir 



Turnir: Madunina ‘07 (29.-1.7.2007)


Kdo:
Najlepša ultimate ekipa ever - Frizmi (Slovenija )

Kje:
Desio, predmestje mesta mode - Milana. “Dolgih” 6 ur vožnje od Ljubljane. Glavni problem na poti: kako svojih 186 cm najbolj udobno namestiti na zadnjih sedežih Tilnovega Opla .

Zakaj/Čemu:
Predvsem, da preživimo zopet en nepozaben vikend. Ter poskusimo zmagat kakšno tekmo.

Petek (29.6.07):
Po prihodu na prizorišče smo se namestili v ogromni košarkarski dvorani, odprli prvo pločevinko energijske pijače (pivo) ter ob muziki iz Bananinega avta pričakali zamudnike. Žura pač ni bilo, tako da smo šli spat zgodaj (2h, 3h zjutraj ).

Sobota - dnevne aktivnosti (30.6.07):
Začelo se je pozitivno. Sonček, nič vetra, hiter zajtrk in trkom na ogrevanje. Prvi nasprotniki - Švicarji Ziggles - so bili kar po meri. Malo težav smo imeli na začetku (7 na 7 ne igramo ravno pogosto - zakaj? Ker ne hodimo vsi redno na treninge!), vendar nam je kasneje igra stekla in po 40 minutah smo suvereno slavili. In se je začelo. Z naslednjo ekipo 45 Giri nismo imeli večjih problemov, sledila je tekma in preobrat dneva. Igrali smo z ekipo CoEd Italia, ki bo zastopala Italijo na evropskem prvenstvu v Angliji. Nekaj minut pred koncem je kazalo na naš prvi poraz, saj so Italijani vodili s 6:4. Že po izteku igralnega časa smo dosegli točko za znižanje rezultata na 6:5. Ker je na turnirju veljalo pravilo Cap 1, se je torej igralo do 7. In na sceno je stopila naša fanatična conska obramba, s katero smo prišli do popolnega preobrata in zmage s 7:6. Respect! Po tej fantastični zmagi smo premagali še 1 ekipo in tako zasedli prvo mesto v skupini.

Sobota - nočne aktivnosti:
Kaj bi izgubljali besede Meso, Flip cup, Beatbox, Tej

Nedelja (1.7.07):
Edini krizni trenutki so bili prvo jutranjo tekmo s CVVD - tresoče roke, razrahljani živčki, neprespanost, pomembnost tekme (četrtfinale) - vse to je prispevalo k zelo živčni in na trenutke ne-fair tekmi (z obeh strani). Vendar nam je na koncu uspelo, kar je pomenilo, da se je Frizmi uvrstil v polfinale. Tam smo naleteli na izjemno kvalitetno ekipo iz Nemčije - Südsee. Izkazalo se je, da smo bili fizično bolje pripravljeni in ekipno čedalje močnejši, kar je pripomoglo k temu, da smo (rezultatsko) suvereno “skočili” v finale.
“Če pa smo že v finalu..” Ja, nasprotniki so izgledali hitri, veliki, močni, strašni, vendar ne nepremagljivi. Ne za tako ekipo kot je Frizmi. V enournem finalu je res vsak dal vse za ekipo in rezultat ni mogel izostati - 10:4. Zmaga je toliko slajša, saj je bila publika na strani nasprotnikov. In ogromna 1. outdoor zmaga Frizmija je tu!!

Klikni sem za ogled slik z dogodka 

Avtor:
Mare - Lakotnik 




Turnir: Pilliscsaba (27.-28.1.2007)


Sobota (27.1.2007):
Naj začnem kar z najpomembnejšim delom - igro. Prvi dan smo igrali 5 tekem. Prvo smo se srečali z Ateam. Zmaga. Igra ni bila ravno odlična, a očitno vseeno zadostna. Naprej smo igrali še proti LOLom in eni madžarski ekipi s čudnim imenom (ne spomnim se ga!) . Vse smo zmagali. Drugi dve tekmi smo bili veliko boljši. Zadnji dve tekmi v soboto smo igrali proti finalistom - Upsadaisys in Catchup. Dali smo vse od sebe, se veliko naučili - predvsem kako igrat v napadu proti coni. Vsaj jaz sem se veliko naučila. Seveda so nas obe ekipi zmagali.

Nedelja (28.1.2007):
Prvo tekmo smo igrali ponovno proti LOLom - borili smo se za mesta med 5. in 8. Zmagali smo. Torej 5. ali 6.? Zadnjo tekmo smo igrali proti UFOZDom. Mislim, da smo nekoliko popustili, vsekakor pa so si zmago zaslužili bolj kot mi. Končni rezultat je torej 6. mesto - dobra polovica. Jaz sem bila zadovoljna. O igri pa mislim, da lahko kdo drug pove kaj več - kdo ki se pač spozna.

Kar se pa drugih stvari tiče se ne bom pritoževala, ker ni bilo tako hudo. Edino mraz v telovadnici in lužice na igrišču. Za mojo prebavo vsekakor preveč suhe hrane. Ampak glede na to, da sem že prišla k sebi, ni bilo nič hudega.

Žurka…Moram priznati, da sem bila več v sobi, kot okoli, tako da ne morem rečt kaj veliko o tem. Nekaj sem sicer plesala, ampak bi si želela malo bolj sodobne glasbe - sem izbirčna. Ampak je bilo pa fajn. Všeč mi je bilo, da je bila žurka kar v domu.

Aja, vožnja. Dolga, ampak ne pretirano naporna. Vsekakor hvala Damijanu in Banani, ki sta vozila. Mislim, da je malo vozil tudi Kolenko. Če sem koga izpustila, se opravičujem.

Klikni sem za ogled slik z dogodka 
Avtor: Ana - Vertigo 



Tam, kjer ni greha!


V soboto, 30.12.2006, sta imela igralec Frizmija in član Vertiga prvi neuradni trening na nadmorski višini nad 2200 m na Kaninskem pogorju pod Prestreljeniško glavo v kotlinici pred Grabnom.

S suhim snegom prekrita dolinica, kjer se učijo smučat tisti, ki prvič stopijo na smučke, je prvič sprejela v svoje nedrje dva domačina in pomarančno oranžen 175 gramski leteči krožnik. V prav tej dolinici so se pred slabimi 100 leti že obmetavali z granatami, le 20 let pa je tega, ko je JLA tam učila pešadince iz Vojvodine veščin smučanja. Še pred človekom pa je tu bilo morje, kar pričajo fosili školjk. To bojno polje sedaj poznamo pod imenom Banat. V svoji veličavi, predvsem pa po nadmorski legi, blizu Vsemogočnega, kjer se grehi odpuščajo, še preden se dogodijo.

Sedaj je Banat osrčje izležavanja, prava kristalna plaža, kjer Jegra točijo v epruvetke in je zakuhano vino skoraj tako redko kot tamkajšnji zrak. Opoldne tam mrgoli žejnih smučarjev ter večnih žičničarjev. Gospe srkajo ledeni čaj in obujajo spomine na prve romance. Dovolj čili starejši domačini se zgražajo nad obnašanjem mladenk in hkrati komentirajo skopo zimsko odejo, mlajši pa so bolj ali manj pod vplivom hormonov ter spominjajo na ruševce pred parjenjem. Drugi so neopazni.

Do njega najlažje dospete z jajčki Kaninske žičnice, se malo sprehodite in se po potrebi pridružite še malčkom na mali vlečnici. V soboto ni pihalo, bilo je popolno brezvetrje, prava redkost na Kaninu, kjer Krničar in burja velikokrat onemogočita obratovanje žičnice. Sonce je prav prijetno grelo, čeprav v tem času navadno ni prav močno in zaščitna krema ni nujnost. Morda pravljično.

Banat se je ta dan prav posebej bohotil, kot da bi bil najvišji otok golih Kornatov. Ponavadi se od tu vidi vse do nekdaj slovenskega Trsta, ostro oko pa lahko z malo domišljije zazna celo najjužnejši del Istre, tja do Medulina, če je zrak dovolj čist, kar se dogodi takoj po močnih padavinah. Tokrat temu ni bilo tako. Nizka oblačnost je prekrivala celo Posoško in zahvaljujoč dolgemu Polovniku ni uspela doseči Bovške kotline. Pogled iz Prestreljeniškega sedla proti jugu je razkril le redke, dovolj visoke vrhove, ki so nemočno štrelili iz penastemu morju podobne nizke oblačnosti. Levo je kraljeval mogočni Triglav, tam daleč na jugu, blizu Hrvaške, pa je bilo moč opaziti Snežnik. Spodaj je samevala Bovška kotlina, razdvojena na rjavo-zeleni severni del, kjer stojita Bovec in Plužna in južni del, kjer Čezsoča, polna bodičastega ivja, čaka prvo sonce… še bo čakala, vsaj še mesec ali dva bo morala ostati v senci.

No, tam sva Robi in jaz v soju opoldanskega sonca, vredna občudovanja, metala frizbi!

Avtor: Tomaž - ExPresidente 



Turnir: Free As A Bee II (9.-10.12.2006)



Cast of Characters:

Alenka - “Ale-Ale” (SLO)
Chris - “Animal” (USA)
Dario - “Super Dario” (CRO)
Josh - “Champ” (USA)
Manca - “Man Ce” (SLO)
Marina - “Mama” (CRO)
Ognjen - “Papa” (CRO)
Sarah - “Dominator” (USA)
Tomislav - “Frki” (CRO)
Vjeran - “Inferno” (USA)

Friday, 8 December 2006
After a week of intense practices and after school specials, Mali Dim headed north to Slovenia to play in the second Free as a Bee indoor tournament organized by our friends in Frizmi. Typical Zagreb traffic meant that the first car of players heading out (Frki, Champ, Dario, and Inferno) left several hours later than expected, but luckily Karlovačko beers and snack food kept spirits high. The second car (featuring the talents of Ogi, Mama, Chris, and Sarah) actually arrived in Vrhnika before we did. We actually stopped in Ljubljana for a pit stop at Metelovka, the bar/club/art commune complex in the center of the city. After many tasty brandies (Bear’s blood, Lemon schnapps, Blueberry brandy) we were guided to the tournament by our intrepid Slovenian guide, Urška.


Arrival at the gym - a large, warm and inviting building in the town of Vrhnika - around 9 pm resulted in many joyous hugs and kisses as we met friends from previous Central European tournaments. Players from Frizmi, Hallod Igaz-e?, Catchup, and other teams began filtering in, and immediately the main gym floor came alive with dozens of flying frisbees…these were ultimate players after all!! Beers were opened, Champ shared his incredibly oily pesto pasta with anyone happening to be standing around, and sleeping bags were unrolled on the balcony overlooking the gym floor. Half of Mali Dim spent most of the evening drinking Jagermeister shots at some local bar, showing up after midnight to throw some discs around in a visibly buzzed state.


The lights were dimmed after 1:30, yet a number of people kept on partying, which made falling asleep on the hard floor even more difficult. But dreams of ultimate soon arrived…


Saturday, 9 December 2006

We were woken up by nice ambient music of forest animals followed by incredibly cheesy Slovenian electro-polka blasted over the loudspeakers in order to chase any slackers into the dining room for a hearty breakfast. Games started shortly after 8am. Since there was only one “field” - the main floor of the gym - to play on, the games were kept short (18 minutes the first day, 25 minutes the second day, and 30 minutes for playoffs) and start times were impressively accurate for an ultimate tournament. In the morning we were joined by Manca, who was a welcome addition to the team and a much needed female player. Champ led us through extensive stretches and warm-ups on the sidelines. Dario’s eating abilities and Ogi’s toilet activities were other key pre-game events.


Our first game was against Frizmi 1, the hosts and winners of the first Free as a Bee tournament. This game was significant as it was “the Dominator’s” debut real ultimate game - you’ve come a long way, baby. Weaknesses resulting from Mali Dim’s lack of real practice time became apparent as a fired up Frizmi dealt us a stinging defeat, but morale was high and Croatia’s national ultimate team left the field of battle determined to fix some holes in offensive and defensive strategy. Unfortunately, even with the addition of Alenka, another Slovenian frisbee lass, we suffered two more losses against an impressive UFOzd and a Stack Overflow team which should have been beaten. We did, however, reveal our Mali Dim battle flag, and showered our opponents with Croatian gifts from a giant red Santa bag put together by Ogi and Mama Marina.


We then had a break of some four hours until our next games, which we used to go into Vrhnika for espresso, salads, fish soup, and Chris’ special recipe brownies eaten secretly when the waiters weren’t looking. Recharged, Mali Dim surged back to the gym and blasted a weakened Igaz-e? with our first victory of the tournament. Notable accomplishments included a phat end zone catch by the Dominator - celebrated with an “Angry Dragon” end zone dance - and the unveiling of Mali Dim’s zone defense. Beers and other alcoholic beverages were now increasingly seen on the sidelines as the evening wore on, yet we had our last game at 8pm against a young, yet spunky, Slovenian team - Vertigo. In a slightly sloppy drunken atmosphere Mali Dim managed to open up a can of whoop ass on Vertigo and end the day with a second victory.


The second portion of our rigorous training schedule now came into play - the Saturday night party. Showered, well-fed, and dressed in Christmas hats, a horde of ultimate players descended on a bar in the center of town. Many beers and blueberry schnapps quickly transformed the dance floor into a sweaty, butt slapping, bump and grind party. Male and female team members competed in egg and pretzel eating contests, and soon hats and other articles of clothing were tossed aside. Friki celebrated his birthday with tequila shots, and danced with so many women that he eventually passed out and had to be escorted to his sleeping bag. Other Mali Dim members had various adventures on the dance floor (and off), many of which had to be reconstructed from various witness testimonies over the next few days. But in any case, the team proved capable of holding their own during the boozing phase of the tournament.


Sunday, 10 December 2006

With a number of players nursing hangovers (and some missing in action for the first game), Mali Dim staggered onto the field against a bunch of unruly Austrians - the players of Spin - for our first morning game. Even though Spin had likewise paid their dues at the party, their alcoholic consumption the previous night did not hinder their greater ultimate skills. Despite a surprisingly vigorous effort from the little smokers, Spin pulled away in the last minutes and won the game.


The time in between games was used to hydrate, take much needed naps, and work on our zone defense strategy. The latter was used effectively on several points against our final opponents of the tournament, Catchup, also from Austria. Despite holding steady the first half of the game, when it was tied 4-4, the more experienced team on the court once again took the lead even after Chris proved why we call him “Animal” with a full layout in the end zone for a score. Our last game may have ended in another loss, but as a team Mali Dim learned a lot from this tournament. We played zone, worked on our stack plays, and discovered that we sometimes play better when we are drunk. At the end of the day we came in 8th place out of 12 teams, which was not bad considering the short time Mali Dim has been playing together. This is another tournament which will go down in the annals of Mali Dim history as a key moment in Croatian ultimate!!!


Klikni sem za ogled slik z dogodka 

Avtor: Vjeran - Flying Disc Zagreb 




Turnir: The Show Must Go On (21.-22.10.2006)


Petek (20.10.06):
»Zanima vas, kako je bilo… No, v petek smo se odpravili okoli pol šeste ure iz Ljubljane proti KIMLE-ju. Pot je ob pivu in smehu minila relativno hitro, od meje do Kimple-ja pa je bilo praktično en dva tri! V Kimleju smo bojda tudi žurali naprej…

Sobota (21.10.06):
Drugi dan! Zjutraj potem ko pojemo zajtrk - takoj na Field! že igramo! Ful nam gre, in sploh in oh…. Vmes nekdo izgubi hlače…. Še dobro, da smo imeli s sabo Majchhh in njeno mikro potovalko, da je rešila zagato, in radodarno zvečer posodila spodnji del trenirke. Med tekmami je teknilo kuhano vino… Tuši: mrzli, curek pa enojni…

Večerja je bila dobra, pivo še boljše. Kaj kmalu po popiti Havan-i zmanjkalo ne le Havane, temveč tudi nekatere… Bojda so se naslanjali na šank! Nekateri posamezniki pa tudi tega niso zmogli - ali pa so to predvideli, in so šli ajaTUTaja že mnogo prej…mnogo prej… Nekdo se je na vsa usta bojda smejal pred spanjem…

Nedelja (22.10.06):
Tretji dan - zadnji dan! Zjutraj spet vstanemo, si oči pomanemo in…že igramo…Kuhanega vina ni…a vseeno zmagamo eno tekmo! JEeeee!

Dotični s hlačami od Majchhh najde svoje hlače v škatli Lost&found…očitno ni edini…tam so še majice, frizbiji ipd… Aja, vsi sodelujoči dobimo šale z logotipom! Eni rdeče, tisti bolj predrzni in zbirčni, pa rdeče zamenjajo celo s črnimi šali…

Počakamo finale, in že smejoč se drvimo proti domu. Seveda ne zaobidemo Graza in Kugel-mix-a! (nekateri temu rečejo tudi Google-mix… Tam nas pozdravi tudi Gregor in nam zaupa skrivnost! Veste, tako, za u revijo Nova ali Direkt!

Seveda jo bomo obdržali zase in nam bližnje… Najbrž je odveč poudarjati, da me - nas - vse neki boli… 50 min na tekmo vendar ni tako… In tekme niso bile samo čez dan - smo tekmovali v vseh pogledih….. Skratka, smo presežek! Jeeee!«

Klikni sem za ogled slik z dogodka 

Avtor: Matevž - Gti 



Predstavitev Ultimate frizbija v Zagrebu


»Naša zagrebška pustolovščina se je super začela (malo smo se lovili na poti) in enkratno zaključila. V parku Jarun je ekipa Malega dima (praznovali so 1. obletnico ostoja!) pripravila super teren za kakovostno prijateljsko tekmo/trening na prostem. Čeprav gledalcev ni bilo veliko, smo se med sabo tako spodbujali, da smo igrali daleč najboljše! Naštudirali smo nekaj novih akcij , se nasončili, nasmejali, kasneje pa ob naaaajvečji pici na Hrvaškem ob zabavnih igricah zaključili čudovit dan. Pa še Gašper je navijal za nas, v tamalem dresuJ. Nujno ponoviti!«

»Drugače smo se pa meli mi tudi super v Zagrebu, res je bil fajni dan, ljudi lih ni blo velik (razen par dedkov, ki so vzel flajerje, ampak je blo zabavno enivej.«

Avtor: Špela 
Avtor: Mare - Lakotnik 



Delavnica Ultimate frizbija na poletni šoli v Gozdu Martuljku


Hvala hvala hvala tisočkrat vsem petim, ki ste prišli:

**** MAJCHHH **** - carica, vzela dopusti 4 me… thank you a lot!!!!

**** SELMAN BEATBBOX **** - otroci še vedno ne verjamejo, da zvoke proizvajaš ti, in ne radio, hihi… ti si najboljši!

**** TILEN, BARBI in GAŠPER **** - mlada družinica, ki svoj novi naraščaj že vpeljuje v treninge… ful lepo od vas, da ste prišli!

Report za vse ostale:
Otroci so bili naravnost navdušeni!!!! Najmlajši so si bolj podajali in lovili, starejši so pa že igrali kocko. Najbolj zabavno je bilo gledati tafine najstnice, ki se cele dneve vlečejo okrog, ko tečejo kot za stavo! In da ne pozabim: naslednji dan so največji nogometni navdušenci med našimi mladimi udeleženci tabora namesto igranje nogometa na travi izbrali FRIZBI! Če ti no faaaaajn! Mislim, da je bil ob pogledu na zadovoljne otroške obraze ves trud poplačan - tako Frizmijcem, ki ste se pripeljali od tako daleč, kot meni, ki sem se do zadnjega žrla, če bo sploh kdo prišel….

Torej ŠE ENKRAT HVALA!

RADA VAS MAAAM!«
Avtor: Špela 



Disc golf - Heblam (13.6.2006)


»FRIZBI LOVERJI - a koga zanima, kako je bilo v Avstriji? Hehe, kaj vas pa ni bilo zraven!!! Torej Hebalm je zanimiv počitniški kraj, z nekaj gostilnami, počitniškimi kapacitetami, ogrooomno narave (veliko šekastih krav:) ter seveda naaajboljsi disc golf plac!!!

Po slabih dveh urcah vožnje in vmesnem postanku v Billa trgovini, kjer smo nakupili jedačo, smo se na igrišču dobili z Gregorjem, ki nam je predstavil zadevo, razdelil disce za kratke in dolge mete ter nas nagnal vadit v prvo kosaro. Ko smo dojeli, kako stvar poteka, smo šli še naokrog, in zadeli (v več ali manj metih) vseh 13 košar! Bilo je fantastično, še posebej, ker se nekaterih ciljev sploh ni videlo (kot pri golfu - za hribom, okrog dreves, gor po bregu, dol v gozd… da ne omenjam ostalih “naravnih ovir” - gigantskih krav in njihovih iztrebkov .

Ko smo končali, smo se odpravili proti luštnim apartmajem - s piknik placem, otroškim igriščem, veliko verando, tremi spalnicami in SAVNO!!! Med pripravljanjem ognja in hrane za žar smo mal pošpegali, kako gre nogometašem (ja, TV je bil tut tam, pa DVD player, radio, mikrovalovka…), ko je žar majster Djoko (ali po Gregorjevo Choki) popekel vse, kar smo imeli, smo se pa zelo konkretno najedli… obdani z naravo, na svežem zraku (sicer malo zakajeni od žara), z veliko smeha… skratka imenitno je bilo .

Po eni rundi disc golfa smo bili še tako polni energije, da smo šli še enkrat na igrišče (no, punce smo prečasno zaključile, ker je šlo meni eno drevo tolk na živce, da sem se ga odločila močno udarit - in potem je moja roka iz minute v minuto postajala bolj balonasta .

Zvečer smo se savnali in savnali… in se hladili pod tušem in v temni noči… pa spet savnali… Katarina je pokazala, kako se spina poije, ko je padla tema, je pa naredila pravi ognjeni šov z njimi! To bi mogli videti! Iiiiii i:)

Potem je Katarina privlekla ven še Pictonary in - smo bili pečeni za dve uri! Je bilo smeha, zabave, malo tekmovanja… Kako s soigralcem, ki je tvoja puppet, ostalima dvema pokazat action figure? Ali babico? Na koncu smo slavili naveza Katarina-Špela-Djoko-Gregor proti Majchhh-GTi-Zmaja-Tomaž…. ampak važno je sodelovati, aneda!

Zjutraj po zajtrku smo šli spet na poligon (sem metala z levo - in mi niti ni slo tok svoh:P). Tokrat nam je šlo dosti boljše, Tomaž je celo naredil birdyja = zadel v košaro v dveh metih - BRAVO!!! Aja potem je pa začel metati tako daleč, da smo en disc res zgubili, hehe:) (pa bi človek mislil, da se rumena barva dobro vidi, ampak podrast v tem območju je… zmagala in ga skrila! No da ne pozabim omenit, da je par discov ostalo tudi na drevesih Za kosilo smo imeli spet “piknik”, potem smo se pa se malo savnali, spinali poije, se igrali z diabolom…. Na poti domov nas je grel sonček, tako da nam je bilo kar žal, da že odhajamo… Ampak vse lepe stvari se enkrat končajo!
A je komu žal, da ga ni bilo??? Pa vam je lahko! Poglejte še fotke, če vas tekst ni prepričal… Če ste za, tale vikend še kdaj ponovimo!

Torej čestitke vsem osmim Frizmijašem - STE PRVI SLOVENCI, KI STE IGRALI DISC GOLF!!! (Vau, kaj smo zakon!)

Pa hvala za čudovit vikend,

ŠpelaMarela

p.s. Mate srečo, da tipkam, ker moje pisave z levo ne bi znali brat

Klinki sem za ogled slik z dogodka 

Avtor: Špela